Alenka Hain
PRIHODI – ODHODI / DIE EINE KOMMT, DIE ANDERE GEHT
dvojezična gledališka predstava / zweisprachiges Theaterstück
premiera / Premiere: 08. Mai 2025 – 20.00
iKult, Südbahngürtel 24, 9020 Klagenfurt/Celovec
- BESEDILO & REŽIJA / BUCH & REGIE: Alenka Hain
- IGRA / SCHAUSPIEL: Lucija Ostan-Vejrup, Lara Maria Vouk
- PREVOD / ÜBERSETZUNG: Meta Wakounig
- ODER & KOSTUMI / BÜHNE & KOSTÜME: Jasna Vastl
- GLASBENA OPREMA / MUSIK: Marjan Metschina
- LUČ / LIGHTDESIGN: Konrad Überbacher
- LEKTORSTVO / LEKTORAT: Alenka Hain / Magda Kropiunig
- GRAFIKA / GRAFIK: Peter Krivograd
- FOTOGRAFIJE / FOTO: (c) Jana Jocif
- PRODUKCIJSKI VODJA / PRODUKTIONSLEITUNG: Martin Moschitz
- PRODUCENT / PRODUZENT: Teater Rampa & SPZ
O PREDSTAVI:
Pomlad leta 1945 ne pomeni le končne zmage nad nacizmom in fašizmom, ampak tudi vračanje milijonov pregnancev iz taborišč in z bojišč domov; bežanje in preganjanje milijonov od doma; pomeni tudi čas maščevanj, povračilnih ukrepov, kaznovanj, novih meja, ki jih začrtajo zmagovalci, novih krivic, neizpolnjenih obljub …
V tem kaosu se na majhni zapuščeni železniški postaji na Koroškem srečata Marija, koroška Sloveka, ki se vrača domov iz nemškega taborišča in Johanna, Nemka iz Celja, ki beži iz Jugoslavije pred maščevalnostjo osvoboditeljev. Ena govori samo slovensko in druga le nemško, čeprav jezik druga druge zelo dobro razumeta.
Polni sta predsodkov, sovraštva in grenkobe, počasi pa med njima vendarle raste spoznanje, da je njuna usoda zelo podobna – obe sta bili pregnani in izgnani le zaradi svoje »napačne« narodnosti oz. »napačnega« jezika.
Beide sind voller Vorurteile, Hass und Bitterkeit – doch allmählich wächst in ihnen die Erkenntnis, dass ihr Schicksal ein sehr ähnliches ist: Beide wurden nur wegen ihrer „falschen“ Nationalität bzw. ihrer „falschen“ Sprache vertrieben und verstoßen.
V okviru Leta spominjanja 2025 je dvojezična gledališka predstava „PRIHODI–ODHODI / DIE EINE KOMMT, DIE ANDERE GEHT“ avtorice in režiserke Alenke Hain močno zaznamovala kulturni prostor z umetniško prepričljivo in tematizirano pripovedjo o vojni, jeziku, izgonu in spominu. Predstava je občinstvu odprla pogled v čas, ki še vedno oblikuje današnje odnose – še posebej v regiji, kjer jezik in identiteta nista le osebna, ampak pogosto tudi politična vprašanja.
V ospredju zgodbe sta dve ženski, ki se po koncu vojne leta 1945 znajdeta na istem peronu – ena se vrača iz taborišča, druga beži pred maščevanjem. Govorita različna jezika, a ju druži skupna izkušnja – izključenost zaradi pripadnosti. Skozi subtilno igro, premišljeno režijo in zgovorne podobe se na odru odvije boleče prepoznavanje: za predsodki in strahom stoji človek s svojo zgodbo.
Največji izziv pri nastajanju predstave je bila prav občutljiva tematika, ki zahteva odgovoren pristop, in hkrati njena dvojezična zasnova, ki mora enakovredno nagovoriti različno občinstvo. A odzivi publike in medijev potrjujejo, da je ustvarjalcem uspelo spregovoriti na način, ki je ganil in spodbudil razmislek.
Predstava bo v prihodnjem letu ponovno uprizorjena, ob tem pa se načrtuje sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami v Avstriji in Sloveniji. Mladi bodo skozi gledališke delavnice razmišljali o temah, kot so identiteta, spomin, tujstvo in sprava. Cilj ostaja jasen: gledališče kot prostor srečanja, refleksije in razumevanja drugačnosti.
„Ich bin nicht nur die Sprache, die ich spreche.” Ein starkes, wichtiges, sehenswertes Stück! (Karin Waldner-Petutschnig, Kleine Zeitung, 9.5.2025)